ponedeljek, 28. november 2016

Srečanja

V Rodu svobodnega risa se že pripravljamo na zimo. Na taborniških srečanjih že pridno izdelujemo razne izdelke, ki nam bodo pri zimskih aktivnostih prišli prav.








torek, 15. november 2016

Rjavi medved

Rjavi medved (lat. Ursus Arctos) je velika zver, ki živi v naših gozdovih. Živi v goratih predelih zmerno toplega pasu severne poloble. Naši medvedi so del alpsko – dinarsko – pindske populacije, ki zajema območje od vzhodnih Alp v Avstriji in severovzhodni Italiji vse do gorovja Pindos v Grčiji. V sloveniji živi od 400 do 500 medvedov, največ prav pri nas na Kočevskem. Vzroki za počasno izginjanje vrste so krčenje gozdnih področij, vznemirjanje, lov in promet. Razen potrebe za parjenjem, je njihova potreba tudi iskanje hrane. Zaradi velikosti telesa in pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko količino hrane, kar pomeni, da potrebuje veliko časa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje ter se seli. Na žalost pogosto poseže tudi po hrani iz ljudskih virov. Problematične in potencialno nevarne so situacije, ki nastanejo, če se medvedi navadijo bližine človeka.

Samice tehtajo okoli 100 kg,nekateri samci presežejo celo 200 kg. Močno telo meri v dolžino do 2.5 metra, rep je kratek in skrit v kožuhu. Pri hoji stopa po celem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Odtis stopala zadnje noge je podoben človekovemu. Čeprav je na videz neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajši in lažji medvedi tudi plezajo. Za zimsko mirovanje in kotenje mladičev si naredi brlog v podzemski votlini, zadostuje mu tudi zavetje pod podrtim drevesom ali gošča. Rjavi medved je samotar in živi na določenem območju, ki ga imenujemo domači okoliš. Le-ta je velik od 100 km2 do 1600 km2. Živi lahko do 40 let.

S čim se hrani?

Rjavi medved je vsejed. Čeprav spada med zveri, se prehranjuje v glavnem z rastlinsko hrano, kot so žir, sadje in zeli. Sicer se hrani tudi z mravljami in drugimi nevretenčarji, glodalci ter poginulimi živalmi.

Ali medved pozimi spi?
Ne. Rjavi medved pozimi miruje v brlogu, vendar to ni pravo zimsko spanje, kot ga poznamo pri polhih.V tem času se medvedu samo zniža telesna temperatura, upočasnita se srčni utrip in dihanje. Brlog pozimi večkrat zapusti in si išče hrano.

Dobro je vedeti
v bližini naselij ne puščam organskih odpadkov,
kot so ostanki hrane in klavnični odpadki,
ker s tem privabljam medveda

v gozdu ne hodim po sledeh za medvedom,
ker s tem povečujem možnost srečanja z njim

ne približujem se »zapuščenemu« medvedjemu
mladiču, saj je medvedka vedno v bližini
in ga bo kot skrbna mati branila pred nami

pozimi ne hodim v bližino brloga, v katerem
je medvedka z mladiči, ker s tem ogrožam
njene mladiče in tudi sebe

psa v gozdu vedno vodim na vrvici, ker pes pred
medvedom beži k lastniku in ga s tem ogroža



ponedeljek, 07. november 2016

Super polna luna

Verjetno se sprašujete, zakaj naslov "Super polna luna". Polna luna 14.11.2016 bo res nekaj posebnega. Takrat bo namreč po 68 letih luna najbližje zemlji. Od zemlje bo namreč oddaljena le 356511 km. Nazadnje je bila luna tako blizu zemlje pred 68 leti, i.s. 26.1.1948. Takrat je bila od zemlje oddaljena 356462 km. Naslednjič bo luna tako blizu zemlje čez 18 let. 25.11.2034 bo od zemlje oddaljena 356447 km.
Tako jo bomo 14.11.2016 videli za kar 14% večjo in za 30% bolj svetlo.
Upamo, da se bo takrat zjasnilo vsaj toliko, da bomo lahko super luno videli v vsej njeni lepoti. Pa čeprav le za hip.


petek, 04. november 2016

torek, 25. oktober 2016

Premik ure

Približuje se premik ure na zimski čas. Vsi se jezimo, čemu je tega treba in nemalo je godrnjanja ob tem. Pa sploh vemo zakaj se ura premika?

Letos se poletni čas premakne na zimskega zadnjo nedeljo v oktobru (ponoči za 60 minut nazaj iz 3. na 2. uro). Torej uro bomo premaknili že ta vikend, ki prihaja (30.10.2016). Zakaj?
Ob različnih letnih časih je zemlja različno oddaljena od sonca. Tako je pri nas zemlja poleti nagnjena bližje proti soncu in posledično imamo poleti tudi več svetlobe kot pozimi.
In pred več kot 100 leti, so takratni veleumi razglabljali kako dnevno svetlobo bolje izkoristiti.  Prišli so do zaključka, da bi s premikom ure za eno uro podaljšali dan in tako privarčevali pri energiji, saj bi se luči kasneje prižigale, zjutraj pa bi vstajali takrat, ko vzhaja sonce.
Oktobra, ko se dan krajša, premaknemo urine kazalce za 1 uro nazaj. Temu pravimo "premik na zimski čas". Marca, ko se dan daljša, pa premaknemo urine kazalce za 1 uro naprej. Ta premik pa imenujemo "premik na poletni čas".
V Sloveniji velja premik ure od leta 1983.
In kateri je sploh "pravi" čas? Kateri čas je veljal preden smo premikali ure?
Pred pričetkom premikanja ure, je bil uradni zimski čas. Torej se sedaj vračamo nazaj na tisti "tapravi" čas.




ponedeljek, 24. oktober 2016

Počitnice

Približujejo se prve počitnice v novem šolskem letu. Risi bomo počitnice preživeli aktivno, saj se bomo v četrtek, 3.11.2016 igrali v naših prostorih.
Vsem želimo lepe počitnice!




nedelja, 16. oktober 2016

GG-ji in MČ-ji na pohodu

V petek smo se MČ-ji in GG-ji odpravili na večerni sprehod po gozdni učni poti Rožni Studenec. Toplo smo se oblekli in obuli ter se dobili v taborniškem prostoru. S seboj smo vzeli tudi svetilke, saj je bila že tema. Polni dobre volje smo se odpravili do gozdne učne poti Rožni Studenec. Nam je bilo super.