sreda, 11. junij 2014

USPEŠNO LETO 2013/2014

Taborniki Rodu svobodnega risa Kočevje smo bili to leto zelo dejavni. Na začetku smo pridobili nekaj novih članov ter tako dobili še najmlajšo skupino Murenčkov.
Najpomembnejši dogodki so se odvijali pri naši Srčkovi koči, kjer smo podrli nadstrešek in smreko, ki nam je bila na poti ter tako dobili nekaj drv za zimo. Potrebno je zgraditi nov nadstrešek in novo drvarnico, v kateri bomo shranili drva.  
Drugi pomembni dogodki, ki so se nam dogodili to leto so zimovanje v februarju pri Kovaču v Osilnici, delili smo Luč miru iz Betlehema, spomladi smo starše povabili na piknik pri taborniški koči, imeli smo pohod na Mestni vrh, bivakiranje, orientacijo, odšli smo na sprehod po učilnici v naravi in medvedovi poti z vodenim ogledom Katje Konečnik (Zavod za gozdove, OE Kočevje), ki nam je predstavila pot ter različne drevesne in ostale rastlinske vrste.
Starejši člani smo se  preizkusili v jamarskih sposobnostih, katere so nas navdušile. Pripravili smo se tudi za to, da bomo lahko naše mlajše člane (s pomočjo jamarjev in njihove opreme) vodili v jame in tudi njih navdušili nad obiskom jam.
Tudi vreme nam jo je velikokrat zagodlo. Tako je odpadlo marsikatero pohodniško srečanje članov in tudi nazadnje srečanje z učenci OŠ Stara Cerkev pri taborniški koči.

Ker se nam približuje Tabor, smo pregledali opremo, nakupili potrebno. Sedaj pa smo končno pripravljeni na novo poletno dogodivščino, ki jo že vsi komaj čakamo. Taborili bomo julija v Dolu ob Kolpi in že vsi člani nestrpno čakamo. 

Sodelovanje risov in netopirjev


V soboto, 17. 5. 2014, smo se starejši člani taborniškega društva Rod svobodnega risa Kočevje in člani jamarskega društva Netopir odpravili na ogled in raziskovanje podzemskega sveta. Jama se nahaja v bližini vikend naselja Vrbovec. Taborniki, ki prave opreme nimamo,smo dobili jamarsko čelado s svetilko, plezalni pas in kombinezon. Obvezna oprema je bila tudi mačeta, saj je bila pot do jame preveč zaraščena, da bi jo lahko prehodili brez nje.
V jami so nam jamarji pokazali, kako se v jami zakuri ogenj, dobili smo varnostne napotke, kako hodimo po jamah. Pri ogledu smo opazili kosti živali, različno velike kapnike ter majhno zajetje vode, ki nam lahko predstavlja vir pitne vode. Ker smo taborniki avanturisti, smo se preizkusili tudi v plezanju v jami, za kar smo se navdušili.
Uspešen dan smo zaključili s piknikom pri naši taborniški koči. Dogovorili smo se tudi o nadaljnjem skupnem sodelovanju. Ta dan smo se veliko novega naučili in sklenili, da takšen dan ponovimo tudi z našimi mlajšimi člani. Akcijo bomo prilagodili njihovim zmožnostim, saj bi bila tokratna za marsikaterega člana lahko prezahtevna.
Taborniki pa se jamarjem zahvaljujemo za poučno vodenje po jami, za strokoven prikaz plezanja in možnost uporabe jamarske opreme ter za odlično družbo.


Gašper Šolaja