četrtek, 14. avgust 2014

DRAGI MOJI TABORNIKI IN TABORNICE!

Danes pospravljam še zadnje malenkosti s tabora in med njimi najdem vaša čudovita pisma. Kakšno prijetno presenečenje, ki ti med dolgočasnim pospravljanjem polepša dan in te spravi v boljšo voljo! Prav vsako pismo je nekaj posebnega, saj je videti, da je v vsako vloženo veliko truda, domišljije, ustvarjalnosti in volje!  Hvala vam, ker ste se potrudili zame in me prijetno presenetili. Vaša pisma mi veliko pomenijo, dajejo mi novo energijo in voljo za vztrajanje na naši taborniški poti.


Zavedam pa se, da je to presenečenje uspelo tudi zaradi pomoči ostalega vodstva, moje ekipe. Tudi vam hvala, ker vedno znova dokažete, da vam lahko zaupam in, da se lahko kadarkoli obrnem na vas!



Vsi ste moji sončki, ki me vedno znova razveselite in spravite v boljšo voljo ter dokažete, da se je vredno truditi in vztrajati!  



Uživajte v počitnicah in se vidimo v septembru!


Vaša načelnica Marja


torek, 05. avgust 2014

ZA NUJNE PRIMERE POKLIČI 112

Letos nas je na taboru obiskala medicinska sestra Vladka, ki nam je podala kar nekaj koristnih nasvetov, kako ravnati v primeru različnih poškodb. Sami smo že vedeli, da če gre za hujši primer poškodbe, je potrebno poklicati na številko 112, povedati kdo smo, kje smo in kaj se je zgodilo. Hujši primeri poškodbe so zlom, zvin, opeklina, primer utopitve, večja odprta rana in drugi.

Pri opeklini je potrebno rano hladiti z vodo dokler bolečina ne popusti oziroma dokler ne pride pomoč. Druge rane, na primer ureznina, je potrebno prav tako oprati z vodo in jih poviti. Pri lažjih ranah si nadenemo le obliž. Če si kdo zlomi roko ali nogo, je potrebno ob nogi ali roki poviti opornico. Če bi prišlo do primera zloma hrbtenice pa je potrebno osebo pustiti pri miru in čakati na prihod zdravnika in reševalcev.

Pri primeru utopitve pa gre v vodo tista oseba, ki zna res dobro plavati. Utopljenca potegne na kopno. V tem času mora nekdo z obale poklicati reševalce (številka 112). Nato mora nekdo utopljenca oživljati – 5-krat upihneš, 30-krat masaža srca, 2-krat upihneš, 30-krat masaža srca, 2-krat upihneš. Ta način oživljanja nadaljuješ do prihoda reševalcev.

Čeprav smo pri teoretičnih nasvetih vsi sodelovali, smo se morali tudi sami preizkusiti v povijanju poškodb. Ta del prve pomoči nam je bil najbolj všeč. Kot dokaz pa spodnje slike: 


...zlomljen prst…


…zlomljena roka…


 …zlomljena noga…


 ...poškodovana noga…


 ...poškodba vratu…


...poškodovana roka, noga in prst...



Z-D-R-A-V-O

ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!

petek, 01. avgust 2014

TABOR 2014 V DOLU OB KOLPI

Taborniki Rodu Svobodnega risa Kočevje smo taborili od 20. do 27. julija. Kljub slabemu vremenu, ki nas je spremljal celoten teden, smo v Dolu ob Kolpi preživeli nepozabne dogodivščine.

Prvo opravilo je bilo postaviti šotore, da smo lahko ponoči kje spali.


Nato smo naredili pagodo, katero smo zvečer prižgali. Ogenj smo nato varovali cel teden, saj nismo hoteli, da bi ugasnil. Če bi ugasnil, bi morali domov, kar pa zagotovo nismo hoteli.


Zvok motorke nas je prebudil prvo jutro. Naslednja jutra pa so nas zbudili plastična trobenta, ropotanje z lonci in tabornik Nik s svojo trobento.


Izbrali smo si tudi imena šotorov: BETMEN (Marko B., Peter, Gašper), BAZA 2 (Jaka, Martin, Lovro, Nik), SIMON (Sara, Tamara, Drea, Tijana, Eva), GKK-gatarski klub Kočevje (Marko J., Žan, Matej) in Najboljše punce (Marja, Mirjam, Jana, Andreja)


Letos smo imeli na taboru tudi dva člana, ki sta se cel čas trudila, da bi dobila novo rutko. Marko J. se je trudil za modro in Marko B. pa za oranžno.




Izdelali smo stenčas, lesene obročke za rutko, igrico tri v vrsto, igrico človek ne jezi se in splav, ki se je obdržal nad vodo. Mi smo najboljši! Izdelali smo tudi totem, katerega smo s skupnimi močmi tudi pobarvali.

 


 

Igrali smo tudi različne igre, ki so nam krajšale čas, saj je bila Kolpa premrzla za kaj več kopanja, kot le hitro umivanje.


Obiskala nas je medicinska sestra Vladka in nam povedala vse o poškodbah. Sami smo že vedeli veliko o tem, kaj je potrebno storiti ob poškodbah. Naučili smo se tudi povijanja ran in drugih poškodb. Na koncu smo videli, da smo pravi mojstri, saj smo novo pridobljeno znanje tudi praktično uporabili na naši načelnici.



Med nami je tudi nadarjen glasbenik Nik, ki igra trobento. Obiskal pa nas je tudi Ciril Skebe, ki nam je naše druženje popestril z igranjem harmonike, ob kateri smo prepevali Taborniško himno, Mačka Murija, Sivo pot in druge znane uspešnice. Ob Račkah pa smo tudi zaplesali. Zvečer ob tabornem ognju pa sta nas v duetu zabavala tako Nik kot Ciril.


Vsako jutro pa nam ni ušla niti jutranja telovadba. Tako smo zagnali naše zaspane, a spočite glavice za nove dogodivščine, ki so nas čakale vsak dan znova.


Seveda ne smemo pozabiti na naše najmlajše, ki so se nam pridružili v četrtek, 24. julija. Čisto vsi Murni so brez težav počakali na starše, ki so prišli na Dan staršev v soboto, 26. julija. Na dnevu staršev smo s ponosom pokazali, kaj smo vse počeli skozi ves teden, ob spremljavi harmonike smo jim zapeli taborniško himno ter tudi zaplesali.


Obiskale so nas tudi skavtinje iz Hamburga (Nemčija), ki so potrebovale prostor za prenočitev. Kot vsi pravi taborniki, smo jim tudi mi odstopili košček našega tabornega prostora, kjer so si postavile svoj lasten šotor in se zjutraj odpravile naprej raziskovati Kolpsko dolino.

Naše taborjenje se je končalo prehitro, zato komaj čakamo drugo leto. Ker pa bomo do takrat zelo pridni, upamo na vroče poletje in toplo Kolpo, da bodo užitki v vodi večji, kot so bili letos.

Z-D-R-A-V-O!
ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!