ponedeljek, 28. december 2015

ZAHVALA

Leto 2015 se izteka, zato bi se najprej radi zahvalili vsem našim staršem, ker nam zaupajo svoje sončke, nam z veseljem priskočijo na pomoč in ker cenijo naš trud ter delo.  
Zahvalili pa bi se radi tudi občini Kočevje, našemu g. županu in njegovim sodelavcem, saj nas vedno lepo sprejmejo ter nam pomagajo. Zahvala pa gre tudi vsem kočevskim društvom, ki se vedno pozitivno odzovejo na naša povabila ter za vsa vabila, ki jih prejmemo in na katere se vedno z veseljem odzovemo.
Hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli letos z nami sodelovali in nam pomagali.
Veselimo se leta 2016, saj si želimo, da nam bo prinesel nove dogodke, prijatelje, izkušnje ter nam tako še dodatno razgibal in razširil našo taborniško druščino.

Taborniki Rodu Svobodnega risa Kočevje

sobota, 12. september 2015

DAN PRVE POMOČI

11. september je svetovni dan PRVE POMOČI. Prva pomoč je »neposredna in takojšnja zdravstvena oskrba poškodovanega, nenadno obolelega ali zastrupljenega na kraju dogodka, kar je državljanska in moralna dolžnost«[1]. Pri tabornikih se trudimo spoznati osnove prve pomoči.

Najpogostejša taborniška poškodba je ureznina, katero se najprej naučimo oskrbovati. Tu so še druge poškodbe o katerih se veliko učimo in se jih naučimo oskrbovati – opekline, utopitev, zvin in zlom okončin, nezavest, dehidracija, ozebline in še veliko več.
Predno želimo oskrbeti poškodovanca moramo najprej poskrbeti za njegovo varnost. Preveriti moramo njegovo odzivnost, preverimo ali poškodovanec diha ter preverimo utrip.[2]

Poklicati moramo na telefonsko številko 112, kjer osebi na drugi strani telefona zaupamo naslednje podatke:
- kdo smo,
- kje smo,
- kaj se je zgodilo,
- kdaj se je zgodilo,
- kakšne so poškodbe,
- število ponesrečencev,
- okoliščine na kraju nesreče.

Upamo, da smo vam vsaj malo pomagali, da ste obnovili svoje znanje prve pomoči. Za kakšno informacijo več pa si preberite naš lanski prispevek: ZA NUJNE PRIMERE POKLIČI 112 (http://rsrkocevje.blogspot.si/2014/08/za-nujne-primere-poklici-112.html). 



Z-D-R-A-V-O!
ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!


sobota, 05. september 2015

FOTOORIENTACIJA PO MESTU KOČEVJE


FOTOORIENTACIJA je dogodek, ki bo potekal v okviru PRAZNIKA OBČINE KOČEVJE. Taborniki pripravljamo družabno srečanje, kjer bodo prijavljene ekipe s pomočjo fotografij iskale znane, že v naprej določene, lokacije po mestu Kočevje.

Dogodek se bo zgodil 10. oktobra 2015 ob 10. uri. Zbirno mesto je na Tržnici Kočevje.

Obvezna je predhodna pijava na e-mail: rsrkocevje@gmail.com. Prijave ekip zbiramo do 3. oktobra 2015.

Ob koncu Fotoorientacije pa vse sodelujoče čaka še pijača in sladko razvajanje.

Zabava, dobra družba in malo razgibavanja = ZAGOTOVLJENO!

Pridružite se nam in spoznajte mesto še na malo drugačen način!



nedelja, 16. avgust 2015

TABOR 2015

TABOR 2015 - enostaven naslov, ki pove več kot 1000 besed. Tabor smo čakali že vse leto. Vodniki smo se trudili, da smo organizirali tabor, ki bo zanimiv, dinamičen, pester, pisan, igriv in seveda tudi poučen. Program je bil sestavljen iz taborniških veščin kot tudi iz iger, ki vključujejo taborniška znanja. Poleg vseh izpeljanki iz tabor- pa smo imeli tabor postavljen v neposredni bližini reke Kolpe, ki nam je nudila vir vode kot tudi odličen vir zabave, saj smo se kljub kislemu vremenu morali tudi umivati. Plavanje v mrzli Kolpi je bilo zato glasno. 
Tabor smo začeli s skupinami MURNI, MČ, GG in GRČE. Vodniki pa smo del skupin PP in RR. Naši najmlajši so se z nami zabavali 3 dni. Bili so nadvse navdušeni nad programom in vodniki. Večina Murnov je prestopilo v starejšo skupino MČ. Predno pa smo jim podelili nove rutice, so jim člani skupine MČ pripravili preizkus, katerega so opravili tudi Murni, ki še niso dovolj stari za novo rutko. Dokazali so, da poznajo že nekatere taborniške veščine - vozle, himno, znake, ogenj, postavljanje šotora in taborniške igre. Ko pa so prejeli nove RDEČE rutke so se jim obrazki razsvetlili in usta so se jim raztegnila v širok nasmeh. Vodniki smo bili in smo še vedno ponosni na naše nove MČ-je. 
Po odhodu naših mladih nadebudnežev smo ostali sami in tabor je postal kar malo prazen. A mi se ne vdamo dolgčasu. Opravili smo pohod proti Kozicam, prišli pa smo do razgledne točke, kjer se je odprl razgled na Dol in dolino reke Kolpe. Preizkusili smo se v kreiranju taborniške zastave iz lastnih oblačil in uspeli. Prav tako pa so za starejše člane pomembne taborniške veščine - prva pomoč, vozli, uporaba noža. Igre pa so seveda pomemben del našega bivanja na Kolpi. Taborniškim aktivnostim ne udejo niti kazni - stanje ob drogu v tišini zaradi določenih prekrškov. Nočna straža ima namen varovati taborniško zastavo, ogenj in speče vodnike pred tatovi in dežjem.
Vreme nam jo je letos malo zagodlo. Vodniki smo upali na vreme z visokimi temperaturami, a nas je dobršen del tabora spremljal dež, kljub temu pa smo se neizmerno zabavali. 
Letos smo taborniškim dolžnostim dodali še pomoč v kuhinji in pomivanje. Ko pomagamo našemu kuharju v kuhinji se radi malo zjočemo zaradi hude čebule, ko pa pomivamo pa razbijemo krožnik ali dva in se tudi malo špricamo. 
Nekaj članov MČ je konec tabora prestopilo v višjo starostno skupino GG. Vodniki pa smo se odločili, da se morajo vsi člani preizkusiti na taborniškem preizkusu veščin - za novo rutko ali za to, da obdržijo rutko. Prav vsi so se dokazali in pokazali, da že veliko obvladajo. 


Naši člani so povedali:
- Gaber in Jaka: Na taboru se imava lepo. Vodniki lepo skrbijo za nas in na čuvajo. Hodimo se kopat in voda je mrzla. Kuhar Aleš nam kuha dobre jedi. Na nočni straži je bilo zelo dobro. Igramo se igro skrivni prijatelj.
- Nik, Žan in Martin: na taboru smo najprej postavili šotore in se razpakirali. Kuhar kuha zelo dobro hrano. Vodniki so zelo zabavni, pripravijo zelo veliko stvari in so zelo prijazni. Delamo veliko različnih stvari. 
- Sara: Prve tri dni smo preživeli z Murnčki. Vsak dan z njimi je bil zanimiv. Vsak je izstopal po svojih idejah in obnašanju. Igrali smo različne igre, plavali in se imeli radi (veliko smo se lupčkali in objemali). Tudi vodniki in ostali člani smo se zabavali ob čuvanju otrok. Pred odhodom pa so mali murnčki postali MČ in s ponosom nosili svojo novo rutko ter priznanja, ki so jih podelili naši vodniki. Kosila, zajtrki, večerje ter malice so bile odlične in zelo velika pohvala našemu kuharju Alešu. Imeli smo tudi veliko zabave ob ognju, imeli smo pestre noči. Imeli smo tudi igre z vodo, kjer ni nihče ostal suh. Na taboru ni pomanjkljivosti razen malo lepega vremena. Vodniki so vsak po svoje zanimivi ter tečni. Tabor 2015 je odličen.
- Maja, Eva, Matej J., Matej T., Tine: Tabor malo preganja dež, vendar se imamo vseeno lepo. Spimo v šotorih, imamo stražo, se kopamo. Imamo kuharja Aleša. Kolpa je zelo mrzla. Vsak dan je dežuren eden od vodnikov. Igramo se različne igre. Tabor je zelo cool. Hrana je enkratna. Pogrešamo WC. Vsi se radi pogovarjamo med seboj. Vsi se zabavamo in se mečemo v vodo in na tla. Za malico radi jemo bombone in piškote. Odkar ni Murnov, jih pogrešamo. Po zajtrku pišemo pisma skrivnemu prijatelju in jih zvečer preberemo.

VODNIKI SMO UŽIVALI IN SMO BILI PONOSNI NA ČISTO VSAKEGA ČLANA, SAJ SO SE IN SE ŠE VEDNO TRUDIJO PO NAJBOLJŠIH MOČEH. 

Z-D-R-A-V-O!
ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO! 

ponedeljek, 06. julij 2015

KAJ RUTKA POMENI TABORNIKU?

Člani vseh taborniških društev se ločujemo po rutkah. Taborništvo tako pozna več barv rutk. Za najmlajše člane, Murne, so rutke RUMENE barve. Za naslednjo skupino, Medvedki in čebelice, so rutke RDEČE Z RUMENIM ROBOM. Skupino Gozdovniki in gozdovnice prepoznamo po rutki ZELENE barve Z RUMENIM ROBOM. Naslednja barva je MODRA Z RUMENIM ROBOM, ki pripada članom skupine Popotniki in popotnice. Vsi, ki nosijo ORANŽNO Z RUMENIM ROBOM pa so Raziskovalci in raziskovalke. Zadnja rutka je VIJOLIČNA, ta pa pripada Grčam.

Taborniške skupine so razdeljene po starostnih skupinah:
  • Murni – do 6. leta
  • Medvedki in čebelice – od 7. do 10. leta
  • Gozdovniki in gozdovnice – od 11. do 15. leta
  • Popotniki in popotnice – od 16. do 20. leta
  • Raziskovalci in raziskovalke – od 21. do 27. leta
  • Grče – od 28. leta naprej


Rutka je simbol taborništva. Rutka zavezana okoli vratu pomeni, da tabornik upošteva taborniška načela in zakone, da pozna veščine in taborniško himno. Rutka ločuje tabornika od drugih ljudi.

Barva rutke predstavlja pridobljeno znanje glede na skupino oziroma starost. Skupine so namreč tiste, ki narekujejo učenje taborniških veščin in s prehodom v novo starostno skupino pomeni pridobivanje vedno zahtevnejšega in uporabnega znanja.

Zakoni, ki jih rutka simbolizira so naslednji:
  • Tabornik je zanesljiv.
  • Tabornik je zvest.
  • Tabornik je prijazen.
  • Tabornik je pripravljen pomagati.
  • Tabornik je discipliniran.
  • Tabornik je veder.
  • Tabornik je pogumen.
  • Tabornik je plemenit.
  • Tabornik je spoštljiv.
  • Tabornik je vedoželjen.
  • Tabornik je varčen.
  • Tabornik živi zdravo.


Taborniška načela so:
  • dolžnost do sebe,
  • dolžnost do drugih,
  • dolžnost za duhovni razvoj.


»Bodi pripravljen!« je geslo vsakega tabornika. Geslo Zveze tabornikov Slovenije pa je: »Z naravo k boljšemu človeku«.

»Taborniki ustvarjamo boljši svet« je vizija taborništva.

Rutka nam govori, naša naloga pa je, da jo razumemo.   RUTKA = TABORNIŠTVO!


Z-D-R-A-V-O!

ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!

KAJ PRAVZAPRAV POTREBUJEM?

Prepolni nahrbtniki in torbe? Pozabljene stvari? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste tudi vi doma pozabili stvar, ki bi vam še kako prišle prav na izletu? Ste z izleta ali dopusta prišli brez puloverja? Ja, le kdo ni. To dejanje je zelo pogosto, še posebno v primerih, ko nimamo napisanega seznama stvari, ki jih potrebujemo.

Taborniki si ne smemo privoščiti, da bi prišli na pohod nepripravljeni. Prav tako ni ravno najbolje, če pridemo na zimovanje, bivakiranje ali tabor nepopolno opremljeni. Ker pa potrebujemo zelo veliko stvari – še posebno za tabor – je dobro imeti seznam.
Taborniška obvezna oprema je:
  • RUTKA, 
  • Nož, 
  • Svetilka,
  • Rezervni baterijski vložki, 
  • Prva pomoč (obliži).


S svetilko si ponoči osvetlimo pot, z nožem si odrežemo ali ošilimo palico, potrebujemo ga tudi za pripravo malice. Ker pa nas je marsikatera poškodba že naučila, da smo radi nerodni kadar ni treba, pa je dobro imeti s seboj tudi prvo pomoč, da oskrbimo manjšo rano – za večjo potrebujemo že zdravniško pomoč.

Seveda te tri stvari niso vse kar potrebujemo. Če se odpravljamo na BIVAK potrebujemo še: 
  • Rutka,
  • Nož,
  • Prva pomoč (obliži),
  • Svetilka,
  • Rezervni baterijski vložki,
  • Nahrbtnik (ki naj bo prilagojen potrebam in moči tabornika), 
  • Dodatna oblačila (debelejši pulover ali anorak, spodnje perilo, majica), 
  • Vrečka za umazano perilo,
  • Spalna vreča, 
  • Zadostna količina hrane in pijače (hrana – v zaprtih embalažah, da preprečimo žuželkam najti našo malico; pijača - najbolje je imeti vodo, kajti po sladkih pijačah je žeja večja in tako potrebujemo več pijače), 
  • Robčki ali WC papir,
  • Sredstvo proti komarjem in klopom.


Starejša skupina tabornikov se na bivak navadno odpravi z daljšim pohodom, zato je potrebno imeti nahrbtnik pravilno napolnjen in seveda ne prenapolnjen. NEPOTREBNE STVARI NAJ OSTANEJO DOMA! Nahrbtnik je potrebno napolniti po naslednjih navodilih: 
  • Dno nahrbtnika – lahke stvari (na primer dodatna oblačila), 
  • Sredina nahrbtnika – težje stvari (na primer hrana), 
  • Vrh nahrbtnika – najtežje stvari (na primer pijača), 
  • Čisti vrh nahrbtnika – lažje stvari (na primer robčki oz. WC papir/prva pomoč), 
  • Prednji del nahrbtnika – lažje stvari (na primer nož in svetilka), 
  • Spalno vrečo trdno privežemo na hrbtnik, da je fiksna.



Kako se oblečemo, ko gremo na pohod? Ko tabornik postane Muren se sooči s pravilno opremo, ki jo potrebuje za POHOD

  • Rutka,
  • Pohodni čevlji (ob suhem vremenu ter ob ravnem terenu lahko tudi športni copati), 
  • Spodnji del trenirke oziroma pohodne hlače (ob lepem vremenu lahko kratke hlače), 
  • Kratka majica in oblačilo z dolgimi rokavi (dolgi rokavi ob lepem vremenu niso potrebni),
  • Kapa (zaščitna kapa proti mrazu ali zaščitna kapa proti soncu – izberemo glede na vremenske razmere), 
  • Dodatki (šal in rokavice).


Ob samem pohodu je priporočljiv manjši nahrbtnik z naslednjo vsebino: 
  • Pijača, 
  • Robčki in 
  • Dodatna oblačila.


Otroci nikakor ne smejo priti na pohod v sandalih, natikačih ali čevljih, ki imajo raven in gladek podplat zaradi varnostnih razlogov.

ZIMOVANJE je prav tako pomemben dogodek taborniškega življenja in dogajanja. Na zimovanje pa seveda lahko stvari spakiramo kar v kovček ali potovalno torbo. Kaj pa pravzaprav potrebujemo, ko se opravljamo na zimovanje? Tabornik RSR se na zimovanje že od ustanovitve odpravljamo v Osilnico v Hotel in športni center Kovač. Potrebujemo pa naslednje: 
  • Rutka,
  • Kovček ali potovalno torbo, 
  • Spodnje perilo za več dni, 
  • Nogavice (ker se zimovanje dogaja pozimi, so priporočljive tople nogavice), 
  • Pajac ali zimske smučarske hlače in bunda (prilagojene za sneg), 
  • Več spodnjih delov trenirke, 
  •  Puloverji, 
  • Kapa, 
  • Rokavice, 
  • Šal, 
  • Športni copati, 
  • Hišni copati, 
  • Pohodni čevlji, 
  • Pribor za osebno higieno, 
  • Brisača, 
  • Kopalna brisača, 
  • Kopalke,
  • Vrečka za umazano perilo, 
  • Rokavčki (obvezni za Murne, slabše plavalce in neplavalce), 
  • Peresnica (škarje, barvice, flomastri za ustvarjanje), 
  •  Lonček, 
  • Robčki, 
  • Osebni dokument, 
  • Zdravstvena kartica, 
  • Zdravila.


Na zimovanju prva pomoč in svetilka nista potrebna. Na zimovanje je strogo PREPOVEDANO vzeti nož, razen v primeru, če je posebej naročen s strani vodstva. Če vodnik najde pri taborniku nož, mu ga vzame do konca zimovanja in nož vrne ob navzočnosti starša.

Največji dogodek, ki ga taborniki povsod po Sloveniji najbolj čakajo in za katerega se vodniki najbolj pripravljajo, pa je TABOR. Na tabor pa je potrebno vzeti naslednje stvari:
  • Rutka,
  • Nož,
  • Svetilka,
  • Rezervni baterijski vložki,
  • Prva pomoč (obliži),
  • Spalna vreča,
  • Kovček ali potovalna torba,
  • Več spodnjih delov trenirke,
  • Več kratkih hlač,
  • Več kratkih majic,
  • Puloverji,
  • Anorak,
  • Spodnje perilo za več dni,
  • Nogavice,
  • Kapa za zaščito proti soncu,
  • Kopalke,
  • Kopalna brisača,
  • Vrečka za umazano perilo,
  • Rokavčki (obvezni za Murne, slabše plavalce in neplavalce),
  • Brisače,
  • Pribor za osebno higieno,
  • Krema za sončenje,
  • Sredstvo proti komarjem in klopom,
  • Športni copati,
  • Pohodni čevlji,
  • Natikači ali/in sandali,
  • Lonček,
  • Plastenka (za pohod),
  • Manjši nahrbtnik (za pohod),
  • Osebni dokument,
  • Zdravstvena kartica,
  • Robčki,
  • Zdravila.


Vse stvari morajo biti podpisane z imenom tabornika in prvo črko priimka. Na vse aktivnosti lahko otroci s seboj prinesejo mobilne telefone, a jih uporabijo le z dovoljenjem vodnikov. V primeru, da tabornik krši pravila glede uporabe mobilnega telefona, le-tega vzame vodnik in ga izroči taborniku ob navzočnosti starša.

Dragi starši in taborniki, upamo, da ste s tem člankom dobili vse potrebne informacije o pripravi opreme, ki je potrebna za različne taborniške aktivnosti.

Do naslednjič,

Z-D-R-A-V-O!
ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!


sreda, 22. april 2015

DAN TABORNIKOV ALI DAN ZEMLJE

Gaylord Nelson je ustanovitelj Dneva Zemlje, idejo pa je dobil iz študentskega protivojnega gibanja. To energijo je želel preusmeriti na onesnaževanje vode in zraka, kar bi izsililo varstvo okolja na nacionalno-politične namene. Leta 1970 je Dan Zemlje pripeljal do ustanovitve Agencije za zaščito okolja ZDA, kar je prešlo na zakone o čisti vodi, o čistem zraku in ogroženih vrstah. Leta 1990 je Dan Zemlje postal globalni praznik, saj je idejo sprejelo 141 držav in je dvignilo idejo varovanja okolja na svetovno raven.1  Nelson je izbral 22. april 1970, ker je bila tega leta to sreda. Sredi tedna pa so bili študentje na fakultetah in je to pripomoglo k večji udeležbi. Poleg tega pa se ta dan ni pokrival z drugimi krščanskimi prazniki tako, da je sporočilo ostalo jasno – varovanje narave.2


Taborniki praznujemo na ta dan tudi DAN TABORNIKOV. Zakaj ravno ta dan? 22. aprila 1951 je bila ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije in ker se taborniki radi očimo o naravi, v naravi in za njo skrbimo, dan Zemlje in dan tabornikov sovpadata zaradi širšega pomena.3

V Osončju imamo 9 planetov, Zemlja pa je tretja po vrsti. Zemlja je naš dom, prostor, kjer se je razvilo življenje. Naš planet se je oblikoval pred približno 4,57 milijarde let. Geološke in biološke faze so na Zemlji pustile in puščajo sledi, te faze oblikujejo površje. Zemlja je sestavljena iz več plasti: trdno železno jedro, tekoči plašč, trda skorja. Zemljino površino pokrivajo oceani (70%), celine in otoki.4
Slovenija je ena izmed držav, ki so biotsko najbolj raznolike, saj pri nas živi kar 24.000 živalskih vrst. Slovenija je TRETJA najbolj gozdnata država v Evropi, saj imamo kar 60% površine pokrite z gozdom. V Sloveniji je zaščitena več kot tretjina ozemlja, preko projekta Natura 2000 pa varujemo biotsko raznolikost.
V Sloveniji je najbolj gozdnata regija Kočevska, pri nas gozd pokriva 90% površine.6 Na Kočevskem je tudi pestra živalska in rastlinska poselitev. Poleg znanega medveda, imamo na Kočevskem tudi druge živali, med drugim tudi risa, po katerem smo poimenovani. Ris (znanstveno ime: Lynx lynx ) je ogrožena živalska vrsta, kar pomeni, da mu zaradi nezakonitega lova, krčenja gozdov in izgradnje infrastrukture grozi izumrtje. Ris je bil na slovenskih tleh že iztrebljen, a so ga zavedni lovci ponovno naselili v naših krajih. V Kočevski Rog so prepeljali 6 risov iz Slovaške. Nekaj osnovnih podatkov:
-      Je največja evropska mačka.
-      Teža: približno 30 kg.
-          Živijo na območju: 100-1800 km2.
-      Življenjska doba: 16-18 let.
-      Kožuh: rdečkasto siv, pokrit s pegami, na ušesih ima čopke.
-      Prehrana: jelenjad, srnjad, gamsi, mufloni, polhi (je plenilec - pleni iz zasede).7 


Taborniki smo zavedni, kar pomeni, da ne onesnažujemo narave in se z dejanji trudimo ohraniti naravo čisto. Pridružimo se vsaki čistilni akciji navadno kot društvo ali (redkeje) posamezno s katero drugo skupino. 



Aktivno smo sodelovali in upamo, da bomo tudi v prihodnje pri delovnih akcijah pogozdovanja po hudi naravni nesreči (žledolomu), ki se je zgodila februarja 2014. 



Ozaveščamo naše mlajše in nove člane o sestavi zemlje, o vedenju v naravi, o nevarnosti onesnaževanja in o drugih potencialno nevarnih aktivnostih ter kako se z njimi spopasti. 

Živimo na Kočevskem. Površje je kraško, kar pomeni, da je sestavljeno iz apnenca in ta prepušča vodo. Prepuščanje vode pa vodi v ponikanje rek. To se zgodi tudi naši reki Rinži, ki večkrat ponikne in s seboj odnese ogromno smeti na druga območja, kjer ponovno pogleda na površje. Vode se tako onesnažujejo in, ko pridejo na površje niso pitne. Nekateri vodni izviri pa so ne glede na vse še vedno pitni. Dan vode smo praznovali 22. marca. Taborniki se zavedamo, da je voda vir življenja. Potrebujemo jo za kuhanje, za pitje (so tudi del sokov), za umivanje, za zalivanje, ... VODO POTREBUJEMO!

Zaradi vsega (ne)napisanega cenimo naravo, kajti ona nam daje veliko. Bodimo ji hvaležni za mir, za les, za vodo, za kisik, za prostor uživanja, za živali, za hrano - ZA VSE! 

Cenimo našo ZEMLJO IN VODO! 

Z-D-R-A-V-O!
 ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!


VIRI: 
1 Earth day: http://www.earthday.org/earth-day-history-movement
2 Taborniki.si: Dan tabornikov:http://www.taborniki.si/2014/04/09/fasd/ 
3 Wikipedia: Earth day: http://en.wikipedia.org/wiki/Earth_Day#   
4 Dan Zemlje: http://www.danzemlje.si/dan-zemlje/
5 Slovenia.info: Svetovni dan Zemlje:  http://www.slovenia.info/?svetovni_dan_zemlje=0 
6 Abram, Žiga in drugi: Kočevska: http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/users/1/krajinska_arhitektura/fotografije/kocevje_za_na_splet.pdf 
7 Ris: http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Ris%20(Lynx%20lynx).pdf




sreda, 04. marec 2015

MI SMO SE MELI FAJN!

Komaj smo dočakali zimovanje, pa je to že minilo in začela se je šola. Če samo zapojemo prvo kitico pesmi glasbene zasedbe Gu-gu 'Mi mamo se fajn', pove to več kot dovolj. Ampak, da vam naredimo malo 'lušta', vam povemo kaj vse smo počeli taborniki na zimovanju.

V petek, 27. 2. ob 15h, smo komaj dočakali odhod iz Kočevja proti Osilnici. Ko smo po uri nestrpne vožnje dočakali cilj, smo se nastanili v sobe in nato je sledil program.



Murni so risali svoje lutke in sceno, saj so po večerji za MČ in GG uprizorili odlično prvo skupno lutkovno predstavo – in to brez generalke. MČ in GG pa so v treh skupinah izvirno morali napisati vsak po eno kitico taborniške himne. Seveda so se jo morali tudi naučiti oziroma ponoviti, saj mora vsak tabornik znati taborniško himno. Po večerji so za Murne uprizorili zabavno modno revijo.










Čas za spanje je bil ob 22h, vstajanje pa kar ob 7h. Ko smo ustali smo se najprej razmigali pod vodstvom GG-ja Gašperja Janeza, nato pa je sledil zajtrk.

V soboto po zajtrku smo imeli najprej en sprehod po travnikih ob reki Kolpi. Na sprehodi smo opazili že pomladne žafrane, ki pa so še spali, saj so zaprti čakali na sončne žarke. Ker tudi taborniki ne moremo ves čas samo hoditi in spoznavati nove stvari, smo si vzeli čas za igro. Kdo se boji črnega moža? in Avtostop sta bili odlični igri, da smo se zabavali, razgibali in utrudili.










Po igri so Murni odšli še malo na sprehod, kasneje pa so se zabavali ob izdelovanju rožic iz papirja. MČ in GG pa so se preizkusili v lokostrelstvu in plezanju po 8 metrov visoki plezalni steni. Pri teh dveh dejavnostih je potrebno poznati varnostne ukrepe, da preprečimo morebitno nesrečo. Pri lokostrelstvu velja, da loka z napeto puščico ne obračamo proti drugim osebam, saj se ta lahko sproži in koga poškoduje. Potrebno je pravilno stati, nastaviti puščico, tetivo dobro napeti in ciljati proti tarči, ko ustrelimo. Predno pa se povzpnemo na plezalno steno, moramo dobro ogreti zapestja in gležnje. Obleči si moramo varnostni pas, oseba, ki nas bo varovala, pa nam zapne še vrv na varovalni pas. Predno začnemo plezati rečemo plezam in oseba, ki nas varuje pa odgovori varujem. Ko plezamo moramo imeti noge kot žaba oziroma kot Charlie Chaplin.










Po kosilu nas je čakal najbolj pričakovani del zimovanja – KOPANJE. Končno bi rekli naši mlajši taborniki, saj so bazen nestrpno čakali že od odhoda na zimovanje. Po kosilu je najprej sledil počitek, saj vemo, da takoj po jedi ne smemo plavati, ker nam je lahko slabo. Ko pa je napočila ura 3 popoldan je bilo veselje slišati daleč naokrog. Kopalke smo se oblekli v sobah vzeli brisače in odšli plavat. Glede na druge goste hotela, smo se trudili biti bolj tiho, a zaradi veselja in vzhičenja, nam to ni ravno uspevalo. Smo pa veseli, da so nas gostje hotela pohvalili lastniku in nam niso prav nič zamerili naše razigranosti. Kopanje je sledilo tudi v nedeljo po zajtrku.




V soboto zvečer pa so Murni ponovno, trdno odločeni, uprizorili novo lutkovno predstavo, ki pa je bila veliko boljša od prve. Potrdili so rek, da vaja dela mojstra.  Zaradi zabavanja ob modni reviji, pa so MČ in GG vztrajali pri novi modni reviji. Da pa je bilo vse skupaj bolj pestro, se je načelnica Marja odločila, da bodo starejši taborniki (vodniki) modeli,z žrebom pa je določila še modne kreatorje tem modelom. Smeha in solz zaradi veselja ni manjkalo.






Dragi starši, da ne boste mislili, da jedli nismo nič. Zajtrk je bil samopostrežen, zato smo lahko izbirali med palačinkami, čokoladnim namazom, marmelado, salamo, sirom, različnimi kosmiči, jajci in še drugim. Za kosilo smo imeli juhe, zrezek in riž, dunajski in pire in seveda sladica ni manjkala – enkrat jabolko, drugič čokoladna in sadna krema. Za večerjo pa nam tudi ni bilo hudo, saj smo jedli juho, poleg tega pa še makaronovo meso in golaž, polento in kruhove rezine. Sladica pa tudi tu ni manjkala, kokosova tortica in drugič sladoled. Seveda je bila pri kosilu in večerji na voljo še solata.  Malica je bila pa sladka – vodniki so pripravili piškote in bombone, da smo lažje počakali do kosila in večerje.


Mi mamo se fajn,
če vam prav je al' ne,
nam važno je le,
da imamo se fajn!

Vožnja domov je bila bolj umirjena, saj smo bili od vseh aktivnosti precej utrujeni. Nekateri smo tudi malo zaprli utrujene oči in si malo odpočili, da smo lahko doma vse povedali.

Komaj pa že čakamo POLETNI TABOR!

Do naslednjič!

Z-D-R-A-V-O!
ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!

nedelja, 22. februar 2015

DAN USTANOVITELJA SKAVTOV

Lord Robert Baden-Powell se je rodil v Londonu 22. februarja 1857, umrl pa je 8. januarja 1941 v Keniji. 


Poznan je po ustanovitvi skavtskega gibanja v kar ga je spodbudila velika branost njegove knjige o izvidništvu . Prvi skavtski tabor je pripravil od 1.-8. avgusta 1907 na otoku Brownsea, Anglija. Tabor, ki se je izkazal za velik uspeh, je bil namenjen 20 mladim fantom. Skavtsko gibanje se je hitro razcvetelo in postalo mednarodno gibanje, saj so po svetu hitro nastajale nove skupine. Gibanju so se leta 1910 pridružile še skavtinje, ki jih je vodila njegova sestra Agnes in kasneje njegova žena Olave. Baden-Powell je bil leta 1920 na mednarodni konferenci razglašen za glavnega skavta. Njegov skavtski vzdevek je B.-P. (bi-pi). 

'Skavt se smeji in si žvižga pod vsakimi pogoji.'(R. Baden-Powell)


Z-D-R-A-V-O!
ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!


Viri:
-       Lord Baden Powell Biography:
-       Robert Baden-Povell:
-      Skavti in skavtinje: Ustanovitelj skavtov: