Komaj smo dočakali zimovanje, pa je to že
minilo in začela se je šola. Če samo zapojemo prvo kitico pesmi glasbene zasedbe
Gu-gu 'Mi mamo se fajn', pove to več kot dovolj. Ampak, da vam naredimo malo 'lušta',
vam povemo kaj vse smo počeli taborniki na zimovanju.
V petek, 27. 2. ob 15h, smo komaj dočakali
odhod iz Kočevja proti Osilnici. Ko smo po uri nestrpne vožnje dočakali cilj,
smo se nastanili v sobe in nato je sledil program.
Murni so risali svoje lutke in sceno, saj so po
večerji za MČ in GG uprizorili odlično prvo skupno lutkovno predstavo – in to
brez generalke. MČ in GG pa so v treh skupinah izvirno morali napisati vsak po
eno kitico taborniške himne. Seveda so se jo morali tudi naučiti oziroma
ponoviti, saj mora vsak tabornik znati taborniško himno. Po večerji so za Murne
uprizorili zabavno modno revijo.
Čas za spanje je bil ob 22h, vstajanje pa kar
ob 7h. Ko smo ustali smo se najprej razmigali pod vodstvom GG-ja Gašperja
Janeza, nato pa je sledil zajtrk.
V soboto po zajtrku smo imeli najprej en sprehod
po travnikih ob reki Kolpi. Na sprehodi smo opazili že pomladne žafrane, ki pa
so še spali, saj so zaprti čakali na sončne žarke. Ker tudi taborniki ne moremo
ves čas samo hoditi in spoznavati nove stvari, smo si vzeli čas za igro. Kdo se
boji črnega moža? in Avtostop sta bili odlični igri, da smo se zabavali,
razgibali in utrudili.
Po igri so Murni odšli še malo na sprehod,
kasneje pa so se zabavali ob izdelovanju rožic iz papirja. MČ in GG pa so se preizkusili
v lokostrelstvu in plezanju po 8 metrov visoki plezalni steni. Pri teh dveh
dejavnostih je potrebno poznati varnostne ukrepe, da preprečimo morebitno nesrečo.
Pri lokostrelstvu velja, da loka z napeto puščico ne obračamo proti drugim
osebam, saj se ta lahko sproži in koga poškoduje. Potrebno je pravilno stati,
nastaviti puščico, tetivo dobro napeti in ciljati proti tarči, ko ustrelimo. Predno
pa se povzpnemo na plezalno steno, moramo dobro ogreti zapestja in gležnje. Obleči
si moramo varnostni pas, oseba, ki nas bo varovala, pa nam zapne še vrv na
varovalni pas. Predno začnemo plezati rečemo plezam in oseba, ki nas varuje pa
odgovori varujem. Ko plezamo moramo imeti noge kot žaba oziroma kot Charlie
Chaplin.
Po kosilu nas je čakal najbolj pričakovani
del zimovanja – KOPANJE. Končno bi rekli naši mlajši taborniki, saj so bazen nestrpno
čakali že od odhoda na zimovanje. Po kosilu je najprej sledil počitek, saj vemo,
da takoj po jedi ne smemo plavati, ker nam je lahko slabo. Ko pa je napočila
ura 3 popoldan je bilo veselje slišati daleč naokrog. Kopalke smo se oblekli v
sobah vzeli brisače in odšli plavat. Glede na druge goste hotela, smo se
trudili biti bolj tiho, a zaradi veselja in vzhičenja, nam to ni ravno
uspevalo. Smo pa veseli, da so nas gostje hotela pohvalili lastniku in nam niso
prav nič zamerili naše razigranosti. Kopanje je sledilo tudi v nedeljo po
zajtrku.
V soboto zvečer pa so Murni ponovno, trdno
odločeni, uprizorili novo lutkovno predstavo, ki pa je bila veliko boljša od
prve. Potrdili so rek, da vaja dela mojstra. Zaradi zabavanja ob modni reviji, pa so MČ in
GG vztrajali pri novi modni reviji. Da pa je bilo vse skupaj bolj pestro, se je
načelnica Marja odločila, da bodo starejši taborniki (vodniki) modeli,z žrebom
pa je določila še modne kreatorje tem modelom. Smeha in solz zaradi veselja ni
manjkalo.
Dragi starši, da ne boste mislili, da jedli
nismo nič. Zajtrk je bil samopostrežen, zato smo lahko izbirali med
palačinkami, čokoladnim namazom, marmelado, salamo, sirom, različnimi kosmiči,
jajci in še drugim. Za kosilo smo imeli juhe, zrezek in riž, dunajski in pire
in seveda sladica ni manjkala – enkrat jabolko, drugič čokoladna in sadna krema.
Za večerjo pa nam tudi ni bilo hudo, saj smo jedli juho, poleg tega pa še makaronovo
meso in golaž, polento in kruhove rezine. Sladica pa tudi tu ni manjkala,
kokosova tortica in drugič sladoled. Seveda je bila pri kosilu in večerji na
voljo še solata. Malica je bila pa sladka
– vodniki so pripravili piškote in bombone, da smo lažje počakali do kosila in
večerje.
Mi mamo se fajn,
če vam prav je al' ne,
nam važno je le,
da imamo se fajn!
Vožnja domov je bila bolj umirjena, saj smo bili od vseh aktivnosti precej utrujeni. Nekateri smo tudi malo zaprli utrujene oči in si malo odpočili, da smo lahko doma vse povedali.
Komaj pa že čakamo POLETNI TABOR!
Do naslednjič!
Z-D-R-A-V-O!
Ni komentarjev:
Objavite komentar