Vaja dela mojstra. Vsaj tako pravijo. Kaj smo vadili? Kuhanje na taborniškem ognju. Za kosilo in večerjo smo si spekli hrenovke, kruh, meso in krompir. Uspelo nam je prav dobro, naslednjič pa bomo že mojstri v pripravi jedi na ognju. Skuhali bomo še kaj več.
Jesenskega bivakiranja so se udeležile 4 pogumne MČ punce in 4 vodniki. Do taborniške koče smo prehodili dobrih 6 kilometrov. Vmes smo morali malo pomalicati, ker so tako zahtevali naši želodčki. Na poti smo se izobraževali - ogledovali smo si drevesne vrste, živalske sledi in iztrebke. Medvedji nas je vodil kar do taborniške koče.
Tam smo se najprej malo odpočili in nato po taborniško - brez papirja in vžigalnika - zakurili ogenj. Ta nas je lepo grel čez dan in še pozno v noč.
Dan smo izkoristili tudi za postavljanje šotora iz šotork, punce so se naučile in vadile napenjalni vozel, da bodo naslednjič same postavile šotor.
Kmalu je prišel večer in noč. Po večerji smo se odpravili še na en sprehod. Z lučkami. Nekaj časa smo za test hodili tudi brez prižgani lučk, da smo videli, da v gozdu vseeno ni tako temno. Pa še luna nam je kljub oblakom malo posvetila. Bilo je noro. Hoja ponoči, poslušanje zvokov narave, razgled na prižgane luči ribniške občine.
Prosti čas smo preživljali igrivo. Igra s kartami Enka in skrivalnice z vodniki so res zabavne.
Za konec smo si pripravili še sladko sadno kupo. Slike sadne kupe ni, ker smo jo prej pojedli kot uspeli narediti kakšno sliko. Bila je odlična!
Vsi smo ostali budni dolgo v noč, ker nas vznemirjenost ni zlahka zapustila.
Komaj čakamo na novo doživetje!
S taborniškim pozdravom
Z-D-R-A-V-O!
Zdravo, zdravo, zdravo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar